Slovanski tarok

Gosja pastirica na eni polovici karte je morda bolgarski motiv, Pastirček s kučmo na drugi polovici pa je upodobljen s srbsko šubaro. Žanrska prizora pastirčka in gosje pastirice bi lahko postavili v katerikoli prostor. Njuna noša ni povsem prepoznavna, podobne ilustracije pa zasledimo v več zvezkih ÖMWB (npr. Šlezija, Bukovina). Med drugimi je tudi Ivana Kobilca (1861–1926) posegla po enakem motivu gosje pastirice, ki je bila objavljena v mapi s skicami iz Bosne in Hercegovine sarajevskega kluba slikarjev (Bildermappe des Sarajevoer Maler-Clubs, 1901).

Izgon zime iz dežele je tipično slovanski motiv, v tem primeru iz Slovaške, kjer nosijo iz vasi slamnato lutko, ki simbolizira Smrt, običaj Mlado poletje simbolizira butarica s trakovi in izpihanimi jajčnimi lupinami (v Sloveniji poznamo enak običaj iz Podkorena, izgon zime iz dežele). Oba motiva sta povzeta po ilustracijah češkega slikarja Adolfa Liebscherja (1857‒1919) iz zvezka, posvečenega Češki.

Kurent orač je običaj, ki ga poznamo tudi na Štajerskem, Dolenjskem in v Prekmurju. Kurenta spremlja v žensko preoblečen moški s košem, v katerega pri vsaki hiši pobira tradicionalen dar ‒ klobaso in jajca. Motiv je povzet po risbi Jurija Šubica (1855–1890) Pustno oranje, njegov prispevek za Štajerski posvečeni zvezek ÖMWB.

Turonj (Tur) je poljska tradicionalna maska. Upodobljen je v odejo odet človek z živalsko masko z rogovi, ki nastopa navadno ob pustu, spremlja godce na svatbah ali kolednike. Motiv je dosledno povzet po ilustraciji poljskega slikarja Juliana Fałata (1853‒1929) v zvezku Galicija.

Na risbi Opravila ob domači kmečki peči je upodobljen motiv, ko pridejo fantje pomagat dekletom prest. Motiv je povzel po ilustraciji češkega slikarja Adolfa Liebscherja v Češkem zvezku. Motiv ruske konjske vprege v diru ‒ Ruska trojka – je bil priljubljen v ruskem slikarstvu, tovrstni prizori pa dosežejo vrhunec tudi v poljskem ali češkem slikarstvu, npr. v sani vpreženi dirjajoči konji, ko vlečejo sani za zabavo ali pa ko jih napadajo volkovi sredi zasnežene gozdne pokrajine, npr. v slikarstvu Alfreda Wierusz-Kowalskega (1849–1915) ali Józefa Chełmońskega (1849–1914), pogost motiv pa so bili tudi v opusu slovaškega slikarja Jaroslava Věšína (1860‒1915), ki je slikal žanrske prizore iz vsakdana slovaškega in bolgarskega podeželja. Smrekar si je nedvomno pomagal z reprodukcijami njihovih slik, ki jih je redno objavljal Dom in svet.

Lajkonik je tradicionalna maska iz pustnega sprevoda v Krakovu in okolici. Povezan je tudi z ljudskim praznikom, ki ga slavijo na praznik Rešnjega telesa kot spomin na zmago nad Tatari. Upodobljen je Tatar, ki poskakuje na lesenem konju lajkoniku. V spremstvu drugih Tatarov se pomika proti vladni palači. Motiv je povzet po ilustraciji Konik Zwierzyniecki (Lajkonik) v Krakovu slikarja Zygmunta Ajdukiewicza (1861‒1917) v zvezku Galicija. Ubijanje petelina je spretnostna igra s Slovaške, pri kateri sodeluje celotna vaška skupnost. H količu je privezan petelin, ki ga mora moški z zavezanimi očmi zadeti s palico. Motiv je povzel po ilustraciji češkega slikarja Adolfa Liebscherja iz zvezka, posvečenega Češki.

Moreška je ples z meči s Korčule. Ples predstavlja dve vojski ‒ krščansko in arabsko. Beli in črni kralj se v plesnem koraku z mečem in bodalom bojujeta zaradi ugrabljene Bule, zaročenke belega kralja Osmana. Motiv je povzet po ilustraciji srbskega slikarja Paje Jovanovića iz zvezka, posvečenega Dalmaciji. Po ilustraciji poljskega slikarja Tadeusza Rybkowski (1848‒1926) iz zvezka Galicija je povzet motiv Svatovski sprevod ukrajinskega plemena Huculov, ki se ob petju in igranju pomika proti cerkvi. Na čelu sprevoda hodi fantič z banduro, instrumentom s 13 strunami, sledi mu skupina fantov z dolgimi rogovi.

Svatbeni ples z Balkana, verjetno iz Makedonije. Fant, ki vodi svatovski ples, vihti zastavo visoko nad glavo. Ob petju deklet ostali plešejo kolo, kolovodja drži v rokah sabljo. Srbska slava ali svečanstvo je eden glavnih srbskih praznikov, ki odraža mir, dostojanstvo in pobožnost. Upodobljeno je praznovanje godu družinskega svetnika oz. zavetnika, ko se zberejo vsi člani družine, tudi iz najbolj oddaljenih krajev.

Polivanje z vodo – obredno polivanje z vodo poznajo sicer vsi evropski narodi, na karti pa je upodobljen motiv s Poljske, ko so na velikonočni ponedeljek mladi drug drugega polivali z vodo. Motiv je tako povzet po istoimenski ilustraciji poljskega slikarja Wojciecha (Adalberta von) Kossaka (1856‒1942) iz zvezka Galicija.

Tepežkanje z velikonočno šibo je značilen obred za Češko. Fantje izdelajo iz šib korobač in ga okrasijo. Nato zasledujejo dekleta in jih tepejo po rokah in nogah, dokler se jim dekle ne odkupi z lepim pirhom. Motiv je povzet po istoimenski ilustraciji češkega slikarja Luděka Marolda (1865‒1898) iz zvezka Češka.

Ruski kosci se po končani košnji v sprevodu vračajo domov. Prvega kosca, ki je lahko tudi gospodar, preostali kosci nosijo v pletenem košu. Hajduški (rokovnjaški) ples izvira iz predela Tatr. Je edini ples, ki ga plešejo samo moški. Ples se stopnjuje tako, da se sprevrže v divji ples ‒ “ples obsedencev”, ki ga spremlja predirljivo kričanje. Motiv je povzet po ilustraciji Roparski ples v Tatrah slikarja Wojciecha Kossaka iz zvezka Galicija.

Spretnosti na konjih Kozakov, ki so bili znani kot dobri jezdeci; Sinjska alka je oblika viteškega turnirja, ki se prireja na praznik Marijinega vnebovzetja v spomin na zmago maloštevilnih Sinjčanov nad bosanskim pašo Mehmedom, ko jim je pomagala Mati božja. Tekmovalci so oblečeni v staro dalmatinsko nošo. Čez cesto je napeta vrv z obročkom (alko), ki jo mora jezdec v galopu sneti. Motiv je povzet po ilustraciji srbskega slikarja Paje Jovanovića (1859‒1957) iz zvezka, posvečenega Dalmaciji.

Sobotka je binkoštni praznik na Poljskem, ki ga v okolici Krakova slavijo na poseben način. Na bližnjih gričih pojejo, plešejo in se gostijo, dokler ne zagorijo kresovi. Nato prižigajo metle ali šope slame, tekajo okoli ognja in jih mečejo v zrak. Podobno šego poznajo na Slovaškem, ko mladina med petjem in vriskanjem preskakuje ogenj, da bi prepodili čarovnice. Prav tako tudi Slovenci poznamo šege ob kresu npr. proženje gorečih kolesc in preskakovanje ognja. Motiv je povzet po ilustraciji Praznik sobotka slikarja Zygmunta Ajdukiewicza v zvezku Galicija. Na drugi polovici karte je upodobljen prizor Vaški praznik s kólom iz okolice Zagreba.

Ziljsko štehvanje, posebnost Slovencev v Ziljski dolini na Koroškem, je konjeniška igra, pri kateri jezdeci z železnim količem zbijajo lesen sodček “bariglo”, ki je nasejen na drogu “štebhu”. Jezdeci eden za drugim udarjajo po sodčku, dokler ga dokončno ne razbijejo. Zmagovalec prejme od deklet “kranclč”. Risba je povzeta po istoimenski ilustraciji avstrijskega slikarja Feliciana Myrbacha (1853–1940) iz zvezka Koroška in Kranjska. Komedijanti z medvedom so skupina godcev iz Bolgarije, ki so prišli v vas na vaški praznik, lahko pa tudi na pustni dogodek.